Študija kaže, da tako pretirano uživanje alkohola kot popolna abstinenca prispevata k tveganju za razvoj demence pozneje v življenju.
Demenca je skupina možganskih motenj, ki vplivajo na človekove duševne kognitivne naloge, kot so spomin, zmogljivost, koncentracija, komunikacijske sposobnosti, zaznavanje in sklepanje. Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša vrsta demence, ki običajno prizadene ljudi, starejše od 65 let. Gre za progresivno stanje, ki se s časom in starostjo poslabša, kar vpliva na spomin, misli in jezik in na žalost trenutno ni zdravila za Alzheimerjeva bolezen. Pomembno je razumeti dejavnike tveganja za demenco, tj. zaradi katerih je verjetnost, da bo nekdo izkazoval demenco, ko se stara, bolj verjetno. Tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni naj bi bilo odvisno od številnih dejavnikov, vključno s srčnim stanjem, sladkorna bolezen, možgansko kap, visok krvni tlak in visok holesterol.
V izčrpni študiji, objavljeni v British Medical JournalRaziskovalci iz Francije in Združenega kraljestva so spremljali več kot 9000 britanskih javnih uslužbencev v povprečnem obdobju 23 let, začeli pa so se davnega leta 1983. Ko se je študija začela, je bila starost udeležencev med 35 in 55 let. Raziskovalci so zabeležili bolnišnične kartoteke, registre umrljivosti in dostop do storitev duševnega zdravja, da bi ocenili udeležence demenca stanje. Ob tem so zabeležili tudi skupni seštevek vsakega udeleženca alkohol porabe v tedenskih intervalih z uporabo posebej oblikovanih vprašalnikov. "Zmerno" uživanje alkohola je bilo opredeljeno kot 1 do 14 "enot" alkohola na teden. Ena enota je bila enaka 10 mililitrov. To je prva in edina študija, ki je v daljšem časovnem obdobju izvedla randomizirano kontrolirano preskušanje – ki velja za zlati standard v medicini – za analizo korelacije med alkoholom in tveganjem za demenco.
Rezultati so pokazali, da tisti udeleženci, ki so popili več kot 14 enot alkohola na teden, tveganje za demenco poveča, ko se poveča število popitih alkoholnih enot. Vsako povečanje porabe za sedem enot na teden je bilo povezano s 17-odstotnim povečanjem tveganja za demenco. In če se je poraba dodatno povečala, kar je povzročilo hospitalizacijo, je tveganje za demenco naraslo na 400 odstotkov. Na avtorjevo začudenje je bila abstinenca od alkohola povezana tudi s 50 odstotki večjim tveganjem za razvoj demenca v primerjavi z zmernimi pivci. Torej so tako pivci kot tudi abstinenti pokazali povečano tveganje tudi po vzpostavitvi nadzora glede na starost, spol ter družbene in ekonomske dejavnike. Ta rezultat ponovno poudarja krivuljo v obliki črke J, ki prikazuje korelacijo med alkoholom in demenca tveganje, pri čemer imajo zmerni pivci najmanjše tveganje. Zmerno uživanje alkohola je bilo povezano tudi z drugimi boljšimi zdravstvenimi rezultati, vključno z zmanjšanim tveganjem za bolezni srca in ožilja, raka dojke itd.
Ta rezultat je vsekakor nepričakovan in zelo zanimiv, toda kakšne so njegove posledice. Visoko porabo alkohola lahko oseba zagotovo zmanjša, toda ali ta študija absolutno nakazuje, da je zmerno uživanje alkohola nujno? Ali pa so nekateri drugi dejavniki poleg abstinence prispevali k povečanemu tveganju pri abstinentih od alkohola? To je zapletena razprava in pred sprejetjem splošnega zaključka je treba upoštevati različne medicinske vidike. Na primer, dejavniki, kot sta visok krvni tlak ali srčni napad, so lahko povzročili povečano tveganje pri abstinentih. K temu morda prispevajo različni dejavniki demenca tveganje.
Ena pomanjkljivost te študije je bila zanašanje na uživanje alkohola, ki so ga sami poročali, ker je jasno, da ljudje glede na takšne okoliščine nagibajo k temu, da poročajo premalo. Vsi udeleženci so bili vsi javni uslužbenci, zato je iskanje posploševanja težko ali pa je treba izvesti ločeno študijo, ki bo upoštevala socialno-ekonomske dejavnike. Večina udeležencev je bila ob začetku študije že v srednjih letih, zato je vzorec uživanja alkohola v zgodnji odrasli dobi tukaj popolnoma prezrt. Avtorji navajajo, da je njihova študija predvsem opazovalna in da ni mogoče narediti neposrednega zaključka, dokler se njen obseg ne razširi.
To delo ponovno poudarja dejavnike tveganja srednjih let. Verjame se, da se spremembe v možganih nekoga začnejo več kot dve desetletji, preden kdorkoli pokaže kakršne koli simptome (npr. demenca). Večji pomen je treba nameniti dejavnikom tveganja srednjih let in življenjskega sloga, ki jih je mogoče zlahka spremeniti že od srednjih let. Takšni dejavniki tveganja so teža, raven sladkorja v krvi in zdravje srca in ožilja. Oseba lahko zagotovo spremeni svoje tveganje za razvoj demenca pozneje v življenju z ustreznimi spremembami v srednjih letih. Pripisati vse zasluge uživanju alkohola, da vpliva na staranje možganov, bi bilo morda neumno, saj je potrebnih več raziskav pri neposrednem preučevanju možganov za nadaljnje razumevanje nevroloških motenj.
***
{Izvirno raziskovalno nalogo lahko preberete s klikom na spodnjo povezavo DOI na seznamu citiranih virov}
Vir (i)
Sabia S et al. 2018. Uživanje alkohola in tveganje za demenca: 23-letno spremljanje kohortne študije Whitehall II. British Medical Journal. 362. https://doi.org/10.1136/bmj.k2927
***
