Plastic Onesnaževanje poses a major threat to ecosystems worldwide especially marine environment as most of the plastika used and discarded reach finally in rivers and oceans. This is responsible for the imbalance of marine ecosystems causing harm to oceanic life1 in sčasoma vpliva na zdravje ljudi2. Posebej zaskrbljujoča je morska mikroplastika (10-1000 uM), ki vstopa v ocean iz različnih virov, kot so erozija odlagališč, transport z obalnih in celinskih območij, ribolov, ladijski promet in nezakonito odlaganje neposredno v morje.
Glede na nedavno raziskavo3, je skupna ocena med 11 in 21 milijoni ton treh glavnih vrst smeti plastika (polietilen, polipropilen in polistiren) velikostnega razreda 32–651 µm, obešenih v zgornjih 200 m Atlantskega oceana, kar pomeni 200 milijonov ton, če upoštevamo celotno globino 3000 m Atlantskega oceana.
Očitno je to neskladje posledica dejstva, da predhodno opravljene raziskave niso vključevale količine "nevidnih" mikroplastičnih delcev pod gladino oceana. Dejansko so v igri kaskadni procesi, ki prenašajo mikroplastiko v hadalne jarke (najgloblje območje oceana). Obstajajo poročila o zelo visoki koncentraciji mikroplastike in the deepest known regions on the planet, abyssal plains and hadal trenches located in the Pacific Ocean (4900 m–10,890 m)5.
Trenutne raziskave 3 is the first of its kind that was done across the entire Atlantic, from the UK to the Falklands. This assessed the Onesnaževanje from polyethylene (PE), polypropylene (PP) and polystyrene (PS) litter at 12 locations on a 10,000 km North–South transect of the Atlantic Ocean. The study showed that the highest relative mass concentrations was that of PE followed by PP and PS. This was in line with the polymer composition of plastike waste generated globally 4 in ujet v površinskem oceanu in na morskem dnu.
***
Reference:
- GESAMP, 2016. Viri, usoda in učinki mikroplastike v morskem okolju (2. del). Mednarodna pomorska organizacija. Na voljo na spletu na http://www.gesamp.org/site/assets/files/1275/sources-fate-and-effects-of-microplastics-in-the-marine-environment-part-2-of-a-global-assessment-en.pdf
- Wright S L and Kelly FJ. Plastic and human health: a micro issue? Environ. Sci. Technol.51, 6634–6647 (2017). DOI: https://doi.org/10.1021/acs.est.7b00423
- Pabortsava K, Lampitt RS. Visoke koncentracije plastike, skrite pod površjem Atlantskega oceana. Objavljeno: 18. avgusta 2020. Nat Commun 11, 4073 (2020). DOI: https://doi.org/10.1038/s41467-020-17932-9
- Geyer, R., Jambeck, JR & Law, KL Proizvodnja, uporaba in usoda vse plastike, ki je bila kdaj izdelana. Sci. Adv.3, e1700782 (2017). DOI: https://doi.org/10.1126/sciadv.1700782
- Penga G., Bellerby R., et al 2019. Končni oceanski koš za smeti: jarki Hadal kot glavna odlagališča onesnaženja s plastiko. Raziskave vode. Letnik 168, 1. januar 2020. DOI: https://doi.org/10.1016/j.watres.2019.115121
***
